Le vaega lona lua o le Usumacinta malaga amata

Pin
Send
Share
Send

Lenei vaʻaiga fou ua faamoemoe e faʻaiuina ia Iuni 28, ina ua maeʻa le 400 kilomita na, sopoia le Usumacinta, vavaeʻese le Las Guacamayas Ecotourism Center, i Agrarian Reform, Chiapas, mai le taulaga ma taulaga o Campeche.

Lenei Iuni 18, le multidisciplinary 'au o le iloa Mexico, amataina se fou malaga lea o le a taumafai ai e faʻaiʻuina le faigamalaga amata Aperila talu ai luga o le Mayan cayuco, lea taimi nei o le a maua le lagolago a le malo o Tabasco ma Campeche e malaga 240 kilomita i totonu o vai o le Usumacinta vaitafe.

O le malaga o le a sopoia le setete o Tabasco seia taunuu i Jonuta, lea o le cayuco o le a fesoasoani i ai ma se folau faia o fala ma o lea, faatasi ai ma le fesoasoani a le matagi, o le a taunuu ai i Palizada, Campeche, lea o le a folau ai i Laguna de Terminos e alu ai i Isla Aguada. O iina o le a ia agai atu ai i le Fagaloa o Mekisiko, lea o le a ia feagai ai ma vai o le sami mo le taimi muamua i le taulaga o Campeche, sini ma le iʻuga o le 2008 Usumacinta malaga.

O lenei o le a faʻaiʻuina le faigamalaga na faʻalauiloaina le mekasini le iloa Mekisiko ma le igoa Usumacinta 2008, o lona tulaga muamua na amata mai ia Aperila 19 i le 27, lea na ia malaga ai 160 kilomita i se masani ai Maya Maya, na folau mai le Las Guacamayas Ecotourism Center, i le Agrarian Reform, Chiapas, i auvai o le Vaitafe o Lacantún, ma mulimuli ane i le vaitafe o Usumacinta seʻia oʻo atu i Tenosique, Tabasco.

O le auvaa, na fausia ai Alfredo Martínez, o le faauluuluga o le malaga, le tagata suesue o María Eugenia Romero, ma le au poto faapitoa i le faatautaia o vaitafe ma vaitafe na folau i luga o le cayuco na vaneina mai le laau o le huanacaxtle (parota po o le pich, faalagolago i le itulagi) e tusa ai. o le codices ma talafaʻasolopito o talaʻaga, liliuina le faigamalaga i se vaʻavaʻaiga e toe faʻaolaola ai anamua auala fefaʻatauaʻi Maya. I le taimi o le maimoaga, na asia ai fanua faʻaleoleo, o le Lacandon Jungle, o nofoaga o talaaga o Yaxchilán ma Piedras Negras (Kuatemala) ma sopoʻia tafega tetele i le ogatotonu o le vanu o San Pedro e aunoa ma se faigata, o se mea lelei e leʻi faia lava e se tasi i totonu o vaʻa. .

O se taumafaiga e aunoa ma ni tapulaʻa e mafua ai ona le toe iloa Mexico mo le mea lea, o le mekasini ola, ma poloketi ma mea fiafia e taʻu mai, e afua mai i le tala faʻasolopito ma le aganuʻu a tagata o lenei atunuʻu matagofie.

Pin
Send
Share
Send